6. etapa   Doña Mencía - Baena,  15,4 km

25.5.2015 (ponedeljek)   Doña Mencía - Baena,  15,4 km,  vreme sončno, 24 stopinj,  hoje 4  ure, od 08. do 12. ure. 

Ta dan sva imela v planu le kratko etapo, 8,7 km do Baene. Popoldan imava v planu odhod z avtobusom v Granado, kjer bova imela dan počitka, namenjen ogledu Alhambre in drugih znamenitosti v tem starodavnem mestu. Žal se je po zaslugi moje nedeljske lenobe obrnilo drugače. Pred odhodom na etapo sploh nisem pogledal v vodnik, kje je potrebno pričeti etapo. Nekako se mi je zdelo samoumevno, da se po mestni vpadnici vrneva na pohodniško pot Via Verde in nadaljujeva pot tam, kjer sva prejšnji dan zavila v Doño Mencio. A pot Camina pelje iz mesta povsem drugje in v začetku sploh ni označena. 

Pa gremo lepo po vrsti. Zajtrka v albergu nisva imela, ker je bila prejšnji dan nedelja in nisva imela kje nabaviti hrane. Zato sva najprej odnesla ključ alberga do cerkve in ga tam odvrgla v poštni nabiralnik, kot je bilo dogovorjeno z župnikom. 

Potem sva šla na kavico v prvi odprti bar, pred katerim je na pločniku kadila množica pivcev jutranje kavice. Med njimi je bil tudi župnik, ki naju je pozdravil.

jutranja  kavica v baru v Mencii, župnik je v črni obleki

Potem sva šla po blagem klancu navzgor iz mesta. Pri prvi pekarni sva se ustavila in kupila štručke, piškote in liter mleka. Malo naprej sva našla prosto klopco v drevoredu, se tam usedla in pozajtrkovala. 

zajtrk na klopci v predmestju Mencie

Potem sva šla nazaj na križišče, kjer sva prejšnji dan zapustila Via Verde. Iskala sva markacije Camina, vendar so vse kazale le v mesto, nobena pa naprej.  Sedaj sem končno pogledal v vodnik. Camino gre iz mesta po strmi ulici Jaen Street navzgor in šele na koncu te ulice so prve markacije. Nič čudnega, da sva ta odcep zgrešila, saj ni označen. Moral bi prebrati vodnik! 

Kaj sedaj? Greva slab kilometer nazaj ali nadaljujeva kar po glavni cesti, ki vodi proti mestu Luque, par kilometrov naprej pa je odcep proti Baeni? 

odcep za Baeno na glavni cesti

Običajno so poti med kraji na Caminu po glavnih cestah še krajše kot hoja po Caminu. Camino  se  v glavnem umika prometnicam in vodi naokrog po kolovozih, poljskih in planinskih poteh, ceste pa gredo bolj naravnost. To je uporabno predvsem, kadar dežuje in so poljske poti blatne.  V današnjem primeru pa je Camino vodil naravnost proti Baeni preko hriba, cestna povezava pa je vodila daleč naokoli po dolini. Krenila sva navzdol po glavni cesti in na prvem odcepu v levo zavila po kmetijski cesti med nasade oljk. Upala sva, da bova prišla do Camina in nadaljevala po njem. Ko pa po kilometru hoje še vedno nisva prišla do označene poti, sva se raje vrnila na glavno cesto.  Dobri dve uri sva hodila po močno prometni cesti do križišča, kjer se je v levo odcepila cesta za Baeno.  Še eno uro sva hodila do industrijskega predmestja in po štirih urah hoje sva bila okrog poldneva v Baeni.  

Baena je izredno lepo andaluzijsko mestece, ki čepi na vrhu hriba

Najprej sva stopila do turističnega urada, kjer sva zaprosila za karto mesta. Pogledal sem, kje je avtobusna postaja, potem sva si privoščila sladoled in ga zmazala na klopci v bližnjem parku. Potem sva šla iskat kabel za polnjenje tablice.  Odpravila sva se na glavno mestno ulico in tam našla trgovino z električnimi stroji. Povprašal sem trgovca za kabel, pa me je napotil nazaj proti slaščičarni, kjer sva kupila sladoled. Le par metrov naprej je trgovina s telefonskimi aparati in podobno kramo. Šla sva nazaj in nakup je uspel. Vtikač sem preizkusil kar v trgovini, čeprav  me je trgovka grdo gledala, ko sem raztrgal embalažo.Nato sva šla malo po mestu, saj sva imela do odhoda naslednjega avtobusa proti Granadi še kar nekaj časa. 

glavni trg Baene

Ker pa je bilo precej vroče, sva se spravila v čakalnico na avtobusni postaji, kjer so imeli wifi. Med čakanjem sem skočil v bližnjo trgovino in nama nabavil nekaj malice - zase sendvič, za Danico jogurt in piškote. Ob 15.20 je prišel avtobus in odrinili smo proti 100 km oddaljeni Granadi. Do tja smo potrebovali uro in pol vožnje.   

 V Granadi sva nameravala prenočiti dvakrat, zato nisva mogla v albergue, kjer lahko ostaneš samo eno noč. Poiskal sem nama poceni, a soliden hotel z wifijem  blizu centra   - AB Pension na Calle Infanta Beatriz. Od tod sva imela slabih 10 minut do centra mesta, do Alhambre pa manj kot pol ure hoje.   

Granada

za blaženje vročine so nekatere ulice prekrite s senčili iz platna

Po tuširanju in pranju sva se odpravila v mesto. Počasi sva šla med množico turistov proti Alhambri. Karte za vstop v Alhambro sem skušal kupiti že par dni nazaj preko interneta, a je bilo vse razprodano. Tako sva šla samo na dvorišče utrdbe in od zunaj fotografirala utrdbo, Nasrijevo palačo, muzej, stolp in izkopanine na dvorišču. Za vstop v najlepšo palačo - Nasridovo palačo, je bila še vedno dolga vrsta turistov.  

proti Alhambri

Nasridova palača v Alhambri

Alcazaba v Granadi

Ko sva potešila svojo radovednost, sva se spustila nazaj dol v mesto in šla na večerjo v enega izmed preštevilnih barov v centru mesta.  V Granadi sva ostala še cel naslednji dan.
 

26.5.2015 počitek,  ogled mesta Granada 

Granada je eno izmed večjih andaluzijskih mest in je svetovno znana turistična destinacija. Mesto ima okrog 240.000 prebivalcev.  Vendar si je mesto tudi ob tej razmeroma skromni velikosti privoščilo izgradnjo metroja. Proga, ki preseka celo mesto, je že skoraj dokončana. V glavnem vodi ves čas po ločenem prometnem pasu na površju.  Granada  (738 mnm) leži ob vznožju gorovja Sierra Nevada. To gorovje doseže višino preko 3.000 metrov, najvišji celinski vrh Španije Mulhacén meri 3.478 m. Sicer je najvišji vrh Španije ognjeniški vrh Pico Teide s 3718 metri nadmorske višine, leži na Kanarskih otokih.  Na Sierra Nevadi so odlična smučišča, ki ležijo najbolj južno v Evropi. Iz mesta so dobro vidni celo leto zasneženi vrhovi te gorske verige.  Ime Granada v španščini pomeni granatno jabolko, zato je ta sadež tudi simbol mesta.

Največja znamenitost Granade je palača in trdnjava Alhambra, katero vsako leto obiskujejo trume turistov. Mesto je tudi na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine. Alhambra je bila večinoma zgrajena v 13. In 14.stoletju. V Alhambri je trdnjava Alcazaba, palača Nasrida s čudoviti ornamenti iz alabastra in številni drugi objekti.

alabastrni okraski v Alhambri

Za obzidjem trdnjave je nastalo pravo mesto znotraj mesta. Poleg nje je še letna palača Generalife z izredno lepimi vrtovi. V mestu sta še značilna stara mavrska četrt Albaicin in ciganska četrt Sacromonte z naseljenimi votlinami, kjer naj bi se rodil ples flamenco.  Peš sva se sprehodila skozi četrt Albayzin in od cerkvice San Nicolas posnela nekaj lepih slik Alhambre z Alcazabo v ospredju.

ciganska četrt Sacromonte

Alcazaba, gledano iz Sacromonteja

Nato sva naredila krog čez celo četrt Sacromonte in za konec obredla še ozke ulice okrog mestne stolnice. V katedrali sva dala tudi požigosati najine credentiale.  Dan počitka je kar hitro minil. Naslednji dan nadaljujeva s Caminom. Šla bova nazaj proti Baeni. Za pot, ki jo je avtobus prevozil v manj kot dveh urah, sva planirala 5 dni hoje.  Vendar ne bova hodila ob glavni cesti, ampak naokrog po drugih poteh.