31.5.2015 (nedelja) Baena - Castro del Rio, 20 km, vreme sončno, 35 stopinj, hoje 5,30 ure, od 08. do 13.30 ure.
Napovedan je bil vroč dan, s temperaturami v Andaluziji tudi preko 37 stopinj. Etapa ni bila dolga, samo 20 km. Vendar na celi poti ni nobenega naselja, kjer bi se lahko ustavila in dopolnila zaloge pijače. Zato sva napolnila plastenke z vodo do vrha in dodala še magnezij proti krčem. Prvi del poti vodi navzdol, po gramozni cesti med nasadi oljk. Oljke povsod, kamor seže oko. Ure in ure. V Andaluziji pridelajo 80% vseh oljk v Španiji. Najbrž sva jih videla vse. Ko sva se po dobrih dveh urah hoje spustila v dolino, sva naprej hodila po bolj ravnem terenu po dolini reke Guadajoz. Beseda guad v mavrskem jeziku pomeni reko, zato se veliko imen španskih rek začenja z predpono Guad…
 |
| nasadi oljk povsod |
Nekaj minut čez 13.uro sva bila v mestu Castro del Rio. S pomočjo prijaznih domačinov saj kaj hitro našla mestni albergo na ulici Calle Colegio štev. 7, zraven cerkve San Rafaela.
 |
| Castro del Rio |
 |
| lepo urejen mestni albergue |
Odložila sva nahrbtnike na klopco pred albergom, nato pa sem šel dobrih pet minut daleč do ayuntamienta, kjer naj bi na postaji lokalne policije hranili ključe alberga. Ko sem vstopil na policijsko postajo, je dežurni imel stranke, zato me je napodil ven. Počakal sem zunaj in si medtem ogledal Plaza de San Fernando in stavbo županstva. Poslikal sem zelo lepo notranje dvorišče, na katerem je tudi policijska postaja.
 |
| policijska postaja, koder hranijo ključe alberga |
Ko sem končno dočakal, da so predhodniki opravili svoje zadeve na policijski postaji, sem pohitel s ključi nazaj do alberga. Sledil je običajni ritual - tuširanje, pranje in obešanje cunj na zasilna stojala, postiljanje. Po teh vsakodnevnih opravkih sva šla na ogled mesta z idejo, da greva čimprej na kosilo. Po poti ni bilo nobene priložnosti za malico, niti ne piva in tape, zato sva bila že precej lačna. Po ozkih mestnih ulicah sva se mimo županstva spustila do lepega trga Calle de los Molinos, kjer je zanimiv vodomet. Nato sva šla preko mosta čez reko Guadajoz v mestno četrt Trasmolinos, tam so številne restavracije. Poiskala sva meson, kjer mi je barman povedal, da kuhinja sicer še dela, a imajo predvsem meso z žara. Rib niso imeli, zato sva za Danico naročila sipo. Dobila je res veliko porcijo s celo sipo, a se je pritožila,da je trda in ne preveč dobra. Tako sem najprej pospravil svoj zrezek, potem pa ji pomagal še pri sipi. Po kosilu sva se vrnila čez most v stari del mesta. Šla sva poiskat nadaljevanje poti za naslednji dan, potem pa nazaj v albergue.
 |
| Castro del Rio |
Castro del Rio je majhno mesto, nima več kot 8.000 prebivalcev. V mestu je precej močna lesna industrija, izdelujejo predvsem pohištvo iz oljkovega(!) lesa. Mesto leži ob reki Guadajoz, skozenj vodi cesta, ki vodi od Granade mimo Baene do Cordobe. Kot vsa druga mesta v Andaluziji, ima tudi Castro grad in obzidje, ki izvirata iz časov muslimanske prevlade, iz 12.stoletja. Mavri so v vsakem večjem kraju gradili utrdbe, s katerimi so kljubovali neprestanim španskim poskusom vrnitve ozemlja. Zvečer sva se povzpela na vrh hriba in obiskala grad Fortaleza.
 |
| grad Fortaleza |
Ni komentarjev:
Objavite komentar