21. etapa Campanario - Don Benito, 26,7 km
11.6.2015 (četrtek) Campanario - Don Benito, 26,7 km vreme oblačno, vmes dež, 32 stopinj, hoje 7 ur, od 07.30 do 14.30 ure.
Iz mesta sva krenila proti železniški postaji, kjer naj bi bil povsem na novo odprt albergue. Ker je bil preveč odmaknjen od mesta in ker nisva bila prepričana, da je sploh odprt, se prejšnji dan nisva odločila, da bi ga izbrala za prenočišče. Čeprav sem nameraval iti mimo njega in si ga ogledati, da bi ga lahko opisal v dnevniku, ga nisva našla. Očitno sva šla naravnost po poti Camina, ne pa po varianti poti, ki ob železniški progi vodi do alberga. Kmalu sva prišla do arheološkega najdišča La Mata. Čeprav so bili tam delavci, ki urejajo nadstrešek nad objekti, sem odložil nahrbtnik, stopil za ograjo in posnel nekaj slikc.
arheološko najdišče La Mata |
Potem sva šla naprej, proti kopastemu griču, ki je spominjal na kak vulkan. Vse do vrha griča so bile po strmini posute bele lise. S te razdalje se nisva mogla odločiti ali gre za hiše ali skale. Ko sva prišla bliže, sva ugotovila, da je to naselje Magacela.
Magacela |
Kak kilometer pred tem naseljem se pričnejo ruševine starega, opuščenega naselja. Malo sva si ogledovala te ruševine, ki pa zaenkrat še niso restavrirane. Ko je pričelo rahlo rositi, sva se po strmem hribu povzpela do vrha. Tik pod gradom (mavrski grad iz XII.stoletja) na vrhu hriba sva staknila prijeten bar in v njem sva poiskala zavetje pred močo. Čez kako uro je prenehalo padati in šla sva naprej.
Pot se je s hriba ponovno spustila v dolino med polja. Hodila sva po blatnem kolovozu, na svoji desni sva videla asfaltno cesto, ki vodi iz Magacele proti Don Benitu. Po par kilometrih sva morala tudi midva na to cesto in hodila po njej skoraj do naselja La Haba. Pred La Habo sva zopet zavila na poljsko pot in se po njej prebila do naselja. Ker so bila tla razmočena, sva v mehkem blatu opazila sledove konjskih kopit. Očitno Luis s svojim konjem Greyem ni prav daleč pred nama. V La Habi sva stopila s Camina v center vasice in si ogledala glavni trg, pa tudi edini bar na tem trgu. Krajši počitek se je obema kar prilegel, Danici zaradi sladoleda, meni zaradi hladne cerveze.
La Haba |
Do Don Benita sva imela še dve uri hoje med polji sončnic. Nebo je bilo oblačno in večkrat je pričelo rositi. Ko sva prišla v Don Benito, se je nebo nekoliko zjasnilo. V prvem baru ob vhodu v mesto sva naročila bocadillo francheso in mixto - limonado s pivom. Natakarja sem vprašal, kje bi lahko našla albergue Virgen de las Cruces. Povedal nama je, da morava še kak kilometer naprej po cesti, potem bova na krožišču našla tablo, ki kaže proti Virgen de las Cruces, do koder je še 7 km. Zdelo se mi je čudno, da bi bil albergue toliko oddaljen od mesta in to v smeri izven Camina. Če je to res, potem ne bova hodila do njega, raje bova poiskala kak hotel v mestu. 7 km tja in 7 km nazaj jutri bi pomenilo vsaj 4 dodatne ure hoje, kar je preveč, da bi prihranila morda par evrov. Ko sva pojedla, sva šla do tega krožišča in res našla tablo, ki je kazala proti Virgen de las Cruces. Iz table sem razbral, da tam ni albergue, ampak puščavniška kapelica s tem imenom. Očitno je vrli natakar slišal samo ime in me pač poslal tja.
Šla sva v center mesta. V vodniku sem medtem prebral, da naj bi bil ta albergue v bližini cerkve Santa Maria. Spraševal sem mimoidoče, kje se pride do te cerkve. Večina jih ni vedela zanjo, neka gospa naju je poslala naprej proti centru mesta, proti Plazi Espana. Ko sva pred seboj opazila zvonik, sva šla proti njemu. Na vratih cerkve opazim napis - Iglesia de Santiago. To je glavna mestna cerkev, zgrajena v XVI.stoletju.
Don Benito |
Ponovno sprašujem mimoidoče, kje je cerkev Santa Maria, a zanjo ne ve nihče. Ne preostane nama drugega, kot da greva v hotel. Zopet dežuje in iskanja s težkim nahrbtnikom na ramah imava dovolj. Za vogalom najdem hotel Galicia in kmalu sva v sobi. Po tuširanju greva na menu del dia kar v hotelsko restavracijo. Cena je zelo ugodna.
Don Benito je kar veliko mesto, šteje okrog 37.000 prebivalcev. Popoldan se odpraviva na sprehod po centru mesta. Kmalu najdeva glavno nakupovalno ulico Avenida Constitucion in sprehodiva se po njej. Mimogrede nabavim v turističnem uradu karto mesta in na njej najdem cerkev Santa Maria. Odpraviva se proti njej in v neki stranski ulici blizu cerkve najdem še albergue - Casa de Acogida. To je cerkveno zavetišče, odprejo ga šele ob 17.30 uri popoldan. Žal je sedaj prepozno, da bi se namestila tukaj. Pa drugič.
Ni komentarjev:
Objavite komentar