8. etapa Moclin - Alcala La Real, 22,2 km

8. etapa Moclin - Alcala La Real, 22,2 km

28.5.2015 (četrtek) Moclin - Cequia - Alcala La Real, 22,2 km, vreme sončno, 31 stopinj, hoje 6 ur, od 08. do 14. ure.

S prijazno lastnico hotelčka sva se dogovorila za zajtrk ob 07.30 uri. Ponudila nama je kavico z mlekom, popekla dva kosa toasta in zraven dala še maslo in marmelado. Okusno, a bolj skromno. Ob 08.uri sva se poslovila in se odpravila na pot. Prvo uro je šlo po cesti GR-3408 strmo navzdol, seveda spet med nasadi oljk, le tu in tam je bil kak mandljevec. 

Po dobre pol ure spusta sva prišla do zanimivega studenca s štirimi izviri hladne vode. Studenec se imenuje Fuente de Mamalmuerzo in je na višini 820 m. Mimo njega vodi tudi planinska pot Ruta del Golizno, ki je nekaj časa markirana na isti trasi kot najin Camino. 

Fuente de Mamalmuerzo

Blizu je tudi lepa podzemna kraška jama Cueva de MalalMuerzo. Vendar je malce preveč z najne poti, da bi šla do nje. Pa tudi na internetu sem videl, da je na vhodu v jamo rešetka, ki je najbrž zaklenjena. Nasproti studenca je lepo urejeno počivališče z nadstreškom, mizami in klopmi. Po dobrih dveh urah hoje sva prestopila mejo province Granada in za nekaj časa prešla na območje province Jaen. 

vstopava v provinco Jaen

Prvo naselje na najini današnji poti je bila vasica Cequia. Po treh urah hoje se je prilegel krajši počitek v baru Cafe Moyano. Naročila sva pivo in mixto, zraven pa dobila za tapo mesne kroglice in kos kruha. Težko je bilo kreniti iz hladne sence zopet nazaj na vroče sonce. A treba je naprej. 

vas Cequia

Nekaj časa sva za seboj še videvala grad v Moclinu, ko pa sva se začela približevati Alcali La Real, se je na obzorju že videl tamkajšnji grad. Dober kilometer pred mestom sva se ustavila, da bi posnela par slik gradu. 

prihod v Alcalo La Real

pred nama hodi avstrijsko nemški par romarjev

V tem sta naju dohitela dva peregrinosa. Starejši moški, okrog 60 let, je zavil na drugo stran ceste in šel mimo, ne da bi naju sploh pogledal, kaj šele pozdravil. Nenavadno! Še nikoli se mi ni zgodilo, da se romarji ne bi pozdravili med seboj in malo poklepetali. Za njim je prišla nekaj mlajša ženska, malo močnejše postave. Pozdravili smo se in pričeli klepetati - od kod in kam. Povedala je, da je doma iz Avstrije, iz Lipnice, njen spremljevalec Wolfgang pa je iz Nemčije. Romanje sta pričela v Almerii, na obali Sredozemskega morja, šla pa bosta do Meride in potem v Madrid, od koder letita nazaj domov. Midva sva opisala svojo pot in predstavila svoje načrte. V tem je prišel nazaj tudi mrki Wolfgang, ki se je le malo odtajal in naju pozdravil. Skupaj smo odšli do hotela Zacatin, v katerem smo se namestili. 

Lastnika hotela sem povprašal, kako je s prehrano, pa mi je rekel, da nama lahko ponudi menu del dia po 9 evrov, a le, če prideva na kosilo takoj. Čez nekaj minut bo namreč kuhinja zaprta. Na hitro sva zmetala stvari v sobo, se stuširala in šla na kosilo. Bilo je vredno svojega denarja, le vino je bilo malo pretoplo. 

Alcala La Real je srednje veliko mesto (22.783 prebivalcev), ki leži na pobočju hriba La Mota na višini 918 m. Nad mestom kraljuje mavrski grad La Mota, ki je dobro ohranjen in lepo obnovljen. Mesto je naseljeno že iz pradavnine. Po nekaterih podatkih naj bi tukaj v bližini bila zadnja prebivališča neandertalcev. Izkopanine pričajo tudi o romanski preteklosti. Muslimani so mesto osvojili leta 713. Omajadski kalih Hasan II. je v 10.stoletju zgradil mogočen grad s 15 obrambnimi stolpi, da bi mesto branil pred vikinškimi vpadi. 12 od teh stolpov je obnovljenih in stojijo še danes. Ta grad je predstavljal eno od glavnih obrambnih točk Mavrov v obdobju rekonkviste, ko so Španci pričeli potiskati muslimane nazaj proti Afriki. 

mestni grad La Mota v Alcali

Dokončno je mesto vrnil pod špansko oblast kralj Alfonz II Kastiljski leta 1341. Le 53 km oddaljena Granada je vzdržala še naslednjih 150 let! V mestu je precej lepih stavb, večina od starejših zgradb so cerkve. Najstarejša je cerkev svetega Dominika, ki so jo zgradili še isto leto po osvoboditvi 1341 v mudejarskem slogu Dobro je ohranjen tudi rimski most preko reke Guadalcoton. 

cerkev San Juan

Po krajši siesti sva se proti večeru odpravila na hrib in obiskala grad La Mota. Ker je bilo do zaprtja le še nekaj minut, se nama ni zdelo vredno plačevati ne tako majhne vstopnine. Grad sva obhodila v celoti, nato pa sva se spustila po ozkih in strmih ulicah še v mestni center. Spotoma sva srečala Avstrijsko in Nemca, ki sta se prav tako odpravila na ogled gradu. Šla sva obiskat cerkev San Juana, nato pa v trgovino po nekaj priboljškov ter mleko za zajtrk. Potem pa k počitku.