4. etapa Villanueva de Algaidas - Lucena, 36 km

4. etapa  Villanueva de Algaidas -  Lucena, 36 km

23.5.2015 (sobota)  Villanueva de Algaidas - Cuevas Bajas - Encinas Reales - Lucena , 36 km,  vreme pretežno sončno, 28 stopinj,  hoje 10 ur in pol, od 07.30 do 17.30 ure.

Mesto  Villanueva sva zapustila ob prvem jutranjem svitu. Ulice so bile še prazne, v soboto so še vsi spali, saj je bilo v petek zvečer mesto živahno vse do zgodnjih jutranjih ur.  Po krajšem spustu po slabo shojeni pešpoti z visoko in mokro travo ter drugim plevelom sva bila pri ruševinah konventa frančiščkanov. Konvent je že precej razrušen in ni videti, da bi ga nameravali kaj obnavljati.  Objekt je sicer za ograjo, vendar so vhodna vrata že popustila in je možno priti tudi v notranjost.  

konvent Frančiška Asiškega

Bolj zanimivi sta dve mozarabski kapelici, ki so jih v skalo izdolbli v 9.ali 10.stoletju.  Napravila sva nekaj fotk in naprej, proti kraju Cuevas Bajas. Čez nekaj minut sva se spustila v strugo potoka Bebe-dero, prečkala stari most in se strmo dvignila v naselje La Atalaya.   

Pokrajina tod je gričevnata, vsi grički pa so pokriti z nasadi oljk. Nekateri nasadi so starejši, drevesa stara tudi 70 let in več, drugi povsem novi. V nasadih sva opazila zanimive ptice, ki so tekale preko ceste. najbrž gre za jerebice. 

še vedno prevladujejo nasadi oljk

jerebice so pogoste

Od Atalaye naprej sva se povzpela na vrh gričevja, od koder sva na drugi strani že videla pod seboj naslednjo dolino. Spustila sva se do dveh manjših vasic, ki sta zanimivi tudi za turiste. Prva je El Cedron, kjer je bila v časih muslimanske nadvlade židovska naselbina. V vasici je značilna skupna peč, katero so uporabljali vsi prebivalci naselja za peko kruha. Peč je obnovljena, poleg nje je informacijska tabla za turiste. V tej vasici je tudi lepo urejeno razgledišče z rožo, na kateri so označene smeri do vseh  pomembnih andaluzijskih mest v okolici in tudi do bližnjih vzpetin. 

stara skupna peč v El Cedronu

panorama Andaluzije

Slab kilometer naprej in nekaj metrov nižje na hribu je vasica La Moheda, v kateri so živeli Mavri. Obnovljen je vaški vodnjak, še vedno pa so v rabi nekatere stavbe, zgrajene  povsem v mavrskem stilu. 

informacijska tabla v La Mohedi

Po dobrih dveh urah hoje sva bila v kraju Cuevas Bajas. Čas je bil za prvi počitek in izbrala sva si barček malce izven poti Camina. Naročila sva dve kavici z mlekom. Na stenah bara je bilo vse polno slik z motivi iz lova - različne ptice, divji zajci, divji prašiči. Opazila sva tudi precej slik rdečkaste jerebice, kakršnih sva precej videvala po poteh in med oljkami. Kaže, da so maskota tega kraja. 

Cuevas Bajas

Barmanka nama je prijazno pokazala, kod vodi najina nadaljnja pot - navzdol do reke, nato pa v klanec na drugi strani in v smehu še " campos, campos, campos de olivos" ….Torej bodo tudi naprej sami nasadi oljk. 

campos de olivos - nasadi oljk

Spustila sva se strmo navzdol na rob mesta  in po asfaltni cesti do mostu preko reke Genil. Vode v strugi je bilo le malo. Španske reke v Andaluziji so bolj vodnate v zgodnji spomladi. V tem času, ko je precej manj padavin,  jih večina kar presahne. Le največje reke kot sta Guadalquivir in Guadiana , imajo dovolj vode tudi poleti. Zanimivo, da se ti dve reki obe izlivata v Atlantski ocean. Večina ostalih andaluzijskih reke teče proti Sredozemskemu morju. 

Naslednjih 6 kilometrov proti kraju Encinas Reales sva se ves čas vzpenjala, pot pa je ves čas vodila med samimi nasadi oljk. Ob 11.15 sva prišla do prvih mestnih hiš. Encinas Reales je manjše mestece, ima 2.415 prebivalcev. Do najinega današnjega cilja, mesta Lucene, sva imela še 20 km, zato sva v tem kraju napravila daljši postanek in si malo odpočila. 

Encinas Reales

Ob 12.uri sva krenila naprej.   Kmalu po izhodu iz mesta sva prečkala cesto, ki iz Cordobe vodi proti Antegueri.  Dolgo sva se vzpenjala med nasadi oljk. Na vsakih nekaj kilometrov so bile ob poti table, s pomočjo katerih sva spremljala, koliko nama še manjka do Lucene.

Kakih 6 kilometrov pred naseljem sva opazila tablo, da je 100 metrov s poti na voljo studenec. Šla sva do njega in se malo osvežila, pa tudi napolnila plastenke s svežo vodo. 

studenec ob poti

Sonce je že kar močno pripekalo, sence ob poti pa nobene. Le pod kakšno oljko se je dalo malo skriti pred vročino.  Nekaj minut pred 17.uro sva prišla do industrijskega predmestja Lucene.  Na desni ob cesti sva opazila tablo za restavracijo in pred njo nekaj vozil. Šla sva do nje in res je bila odprta, čeprav je bila sobota in v skladiščih naokrog ni bilo videti nobenega življenja.  Naročila sva pivo in vodo. Barman nama je natočil  dva kozarca vode in želel plastenko odnesti, pa sva mu rekla, naj jo kar pusti. Oba sva bila dehidrirana in popila sva vse. Za tapo nama je k pivu prinesel  ocvrt krompirček in ko sem naročil še eno pivo, je prinesel še krožniček oliv. 

tapas

Potem sva šla še 2 ali 3 kilometre naprej do centra Lucene. Nekaj časa sva iskala albergue, vendar nihče od domačinov ni vedel, kje naj bi bil. Šel sem na policijo local in vprašal dežurnega, kako je z albergom. Povedal je, da ga v kraju ni več, da je na voljo samo hotel.  Poslal naju je v bližnji hotel Al-Yussana, kjer pa je bila soba za dva vredna kar 50 evrov na noč. Kaj sva hotela, bilo je že pozno, ura 18, midva pa zbita. Vzela sva sobo in se spravila k vsakodnevnim opravkom.  Danica je prala, jaz sem skočil v trgovino po tekočine in poiskal restavracijo za večerjo. Res sem našel solidno restavracijo, kjer je barman povedal, da bodo imeli kuhinjo odprto že ob 19.30 uri in bodo na voljo tudi ribe. Šla sva tja ob 20.uri in naročila plato combinado. Danica je jedla ribe vrste robado s prilogo, jaz sem zmazal naravni zrezek. Potem pa  še malo po mestu in spat.

Lucena je večje mesto ob poti

Lucena je večje mesto, šteje približno 42.000 prebivalcev. V časih mavrske vladavine so v mestu živeli predvsem Judje. Zanje je veljalo, da so med najbolj bogatimi na vsem območju Cordobskega kalifata. Danes je v mestu precej razvita industrija - izdelava pohištva, keramika, stroji. predelava kmetijskih pridelkov.  Ker je najina pot naslednji  dan vodila skozi  center mesta, sva si ogled le-tega prihranila za naslednji dan.