10. etapa Alcaudete - Baena, 24,3 km

10. etapa Alcaudete - Baena, 24,3 km
 
30.5.2015 (sobota) Alcaudete - Baena, 24,3 km, vreme sončno, 33 stopinj, hoje 6,30 ure, od 08. do 14.30 ure. 

Od kraja Alcaudete do Baene je dobrih 24 km, vmes pa ni nobenega kraja. Zato sem na pot vzel dvolitrsko plastenko vode, vanjo pa sem vrgel tabletko magnezija. Prvi del poti se spušča. Ob poti sva opazila ogromno površino, pokrito z velikimi sončnimi celicami, ki so se avtomatsko obračale za soncem. Bilo jih je gotovo par sto, če ne več tisoč. To je veliko solarno polje, eno največjih v Španiji in tudi na svetu. Nič čudnega, da je prav tukaj. V Alcaudete je namreč tovarna solarnih panelov, sonce pa pripeka večino leta.

sončni paneli so pogost prizor po celi Španiji

Sledil je rahlo blatni del poti ob reki. Tam sva srečala nekega možakarja, ki je v strmini nad reko nekaj nabiral. Stopil sem do njega in pogledal, kaj ima v košari. Pokazal mi je, da nabira kapre, od povsem majhnih pa vse do velikih kot sliva.

tukaj rasejo kapre!

sveže kapre

Počivala sva pri vodni črpalki ob reki. Nato sva prišla do ceste N-432, dva ovinka šla po njej in preko mostu prečkala reko Rio Guadajoz, tam pa pri meji med provinco Jaen in provinco Cordoba ponovno zavila na kolovoz med nasadi oljk.

vstop v provinco Cordoba

Sledil je precej strm vzpon ob cesti proti osamljeni kmetiji, potem pa se spustila navzdol do jezera Laguna del Conde. Pri jezeru sva se odločila za daljši počitek. Obala je bila močno zarasla s trstiko, zato do vode nisva mogla. Osedla sva po kamnih in malicala. Ko sva končala, sta za nama že prišla oba Germana. Hitro sva jima pobegnila naprej. Jezero sva obhodila skozi nasad oljk po desni obali.

Laguna del Conde

Nato sva ponovno srečala nekdanjo železniško progo Via Verde. Vendar tokrat nisva več šla po njeni trasi, ampak sva jo prečkala in se pričela vzpenjati proti Baeni. Mesto sva zagledala pod seboj okrog poltretje ure popoldan.

prihod v Baeno z vzhodne strani

Sledil je strm spust v dolino in potem vzpon v mesto. Odločila sva se, da bova prenočila v albergu Ruta del Califato, katerega sva opazila že pri prvem obisku Baene pred tednom dni. Takrat sva v mesto prišla od Cabre po dolini iz južne smeri, to pot po grebenu z vzhodne strani. Albergu je lociran skoraj čisto na vrhu hriba, blizu utrdbe in malo višje od glavnega mestnega trga, na katerem je ayuntamiento. Dogovorila sva se za sobo z dvema ležiščema in zajtrk naslednje jutro, kar je stalo 40 evrov. Solidno glede na kvaliteto storitve. Recepcija z restavracijo je v desni zgradbi. V levi zgradbi, ki je z mostičkom povezana s prvo, pa so sobe in skupna ležišča.

ponovno na glavnem trgu v Baeni

Ruta del Califato je sorazmerno nova pohodniška pot, ki v krogu povezuje Granado in Cordobo. Dolga je približno 360 km, poteka pa skozi pomembna mesta iz časov muslimanske zasedbe Španije (Espejo, Alcala La Real, Baena, Alcaudete, Lucena, Cabra, Moclin, Luque, Zuheros, Pinos Puente, Montemayor in še nekatera). Pot je na terenu dobro označena, ponavadi z modro barvo. Ponekod so stebrički, ponekod so oznake poleg teh, ki označujejo Camino Mozarabe. V nekaterih mestih že nastajajo albergi, ki so namenjeni pohodnikom na tej poti. Zaenkrat so pohodniki na tej poti večinoma Španci. Skoraj vsak dan sva srečala katerega izmed pohodnikov po njej. Večina jih je hodila v nasprotni smeri kot midva - torej od Cordobe proti Granadi. Ni pa se nama zgodilo, da bi midva dohitela koga, ki bi hodil v isti smeri ali da bi naju kak pohodnik prehitel.

Baena je zelo lepo mestece, zgrajeno na vrhu vzpetine, na vrhu mesta pa kraljuje obnovljen in lepo ohranjen grad. Mesto ima nekaj preko 20.000 prebivalcev. Znano je predvsem po odličnem oljčnem olju, katerega predelujejo v več tovarnah iz oljk, katerih nasadi so vsenaokrog mesta. Iz oljčne biomase, odpada pri predelavi oljk, pa izdelujejo elektriko. Zanimiva kipa sta v mestnem središču pri župniji Nuestra Senora de Guadalupe, kjer sta pod oljko dva bronasta obiralca oljk v delovnem položaju.

Mesto je čisto, vsi spomeniki in znamenitosti iz rimske in mavrske dobe so lepo obnovljeni, označeni in pripravljeni za turiste. Zanimiv je mestni grb, v katerem je pet bradatih mavrskih glav. Popoldan sem skušal najti odprto trgovino, a je bilo potrebno počakati vse do 18.ure, ko so odprli supermarket Dia v bližini najinega prenočišča. Vročina in sobota sta opravila svoje.