27.5.2015 (sreda) Granada - Atarfe - Pinos Puente - Los Olivares - Moclin, 34 km, vreme sončno, 28 stopinj, od tega hoje 24 km, 7 ur, od 09. do 16. ure.
Ker je Granada kar veliko mesto in ker sva večino mesta že prehodila prejšnji dan, sva se odločila, da bova prvi del poti iz Granade preskočila in se z avtobusom odpeljala v prvo primestno naselje Atarfe. Z lokalnim avtobusom sva najprej šla do avtobusne postaje, nato pa sva odšla do avtobusne postaje na Plaza Europa, kjer stojijo primestni avtobusi. Z enim izmed njih sva se odpeljala v vasico Atarfe.
 |
| Atarfe |
Ura je bila devet, ko sva ponovno oprtala nahrbtnike in krenila proti kraju Pinos Puente. Že po slabe pol ure hoje po prašni makadamski cesti sva prišla do kraja Elvira. V tej danes povsem zanemarjeni vasici je bila v 11.stoletju nekaj časa prestolnica berberskega kraljestva pod vladavino Ziri Ibn Manada.
 |
| Elvira |
Ker pa je bilo mesto v ravnini, pa tudi vode ni v bližini, je prestolnico kmalu preselil v bližnjo Granado. Na tem mestu so tudi izkopanine iz bronaste dobe. Vendar so vsi ostanki preteklosti v zelo slabem stanju. Vso pozornost zgodovinarjev in ves denar za arheologe očitno pobere bližnja Granada. Ob 10.uri sva prečkala cesto in železniško progo skupaj z velikim tropom ovac.
Nato sva po prašni cesti korakala proti Pinos Puente. V mestu sva se ustavila le za kratko, da sva v baru poleg ayuntamienta popila kavico.
 |
| Pinos Puente |
Potem sva nadaljevala proti kraju Los Olivares. Pot je vodila med nasadi oljk ob rečici Rio Vellilos proti zaselku Bucor, dvakrat ali trikrat pa sva tudi prečkala lokalno cesto, ki vodi proti Olivaresu. Ob poti sva na nekem mestu počivala, pa sem stopil dol do vode. In na plitvini sem videl lep prizor - dve ribi, ki sta se drstili. K sreči sem imel s seboj tablico in sem posnel kratek filmček te drstitve.
Ob poti v Olivares sva med oljkami naletela tudi na prve zrele češnje in nekaj sva jih pozobala, da se odžejava.
Los Olivares je kar velika vas, šteje preko 9.000 prebivalcev. Do te vasi sva prišla malo po 14. Uri in ker je do večera še veliko časa, sva se ustavila v baru ob reki. Ker sva naročila dve mixti, nama je pripadala tudi tapa. To pot sva dobila najprej malo porcijo raguja, pri drugem pivu pa še morcillo. To je krvavica na španski način. Hrane je bilo toliko, da sem se kar dobro najedel, Danica pa je pojedla le nekaj sira iz najinih zalog.
 |
| Los Olivares |
Iz Olivaresa vodi lepa planinska pot proti Moclinu. Vzpon je v začetku kar hud, a ves trud poplačajo lepi razgledi, ki se odpirajo v dolino in nazaj proti Granadi.
Malo pod vrhom sva prišla do ermite Nuestra Senora de la Encarnacion in vstopila tudi v notranjost. Le dober kilometer naprej sva že prišla do prvih hiš kraja Moclin.
 |
| Moclin |
V Moclinu ni alberga, zato sva morala poiskati kak kmečki turizem. Našla sva Hostal Rural Moclin, kjer so na voljo res velike in lepe sobe po sprejemljivi ceni (40 eur).
 |
| hostal rural Moclin je stavba na koncu naselja |
V ceno je vključen tudi zajtrk. Moclin leži precej visoko, nadmorska višina kraja je kar 1065 metrov. Na hribčku nad vasjo je dokaj dobro ohranjen mavrski grad iz 14.stoletja. Šel sem do njega in ga pofotografiral od zunaj. Noter žal nisem mogel, ker so bila vrata zaklenjena, obiski pa so na voljo zgolj ob vikendih ali po dogovoru za večje skupine.
 |
| mavrski grad v Moclinu |
Ni komentarjev:
Objavite komentar